Slovenski center za krožno gospodarstvo na Kongresu gradbenih sekcij 2026: Gradbeništvo kot motor krožnega gospodarstva

30. in 31. januarja 2026 je v hotelu Bernardin v Portorožu potekal Kongres sekcij gradbincev, kleparjev in krovcev ter instalaterjev energetikov Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, ki je združil več kot 300 obrtnikov, podjetnikov, strokovnjakov, predstavnikov države in nadzornih institucij. Dogodek je bil osrednja platforma za razprave o izzivih in priložnostih, s katerimi se sooča slovensko gradbeništvo v obdobju hitrih tehnoloških sprememb, pomanjkanja kadrov in vedno strožjih okoljskih zahtev.

Glavni fokus letošnjega kongresa je bil prehod gradbeništva v trajnostno in krožno smer. Kongres je združil strokovno znanje, praktične primere in rešitve za prehod na krožne poslovne modele, ki podjetjem omogočajo večjo konkurenčnost, učinkovitejšo rabo virov in dolgoročno stabilnost poslovanja.

Uvodni govori: Povezovanje in strateški pomen panoge

V uvodnem delu so udeležence nagovorili ključni predstavniki gospodarstva in države. Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, Blaž Cvar, je poudaril, da so sistemske spremembe mogoče le ob tesnejšem povezovanju panog in enotnem nastopu gospodarstva. Izpostavil je, da je prihodnost gradbeništva tesno povezana s sodelovanjem stroke, podjetij in države ter da je za uspešne sistemske spremembe nujno, da gospodarstvo odločevalcem jasno in argumentirano sporoča, katere rešitve so smiselne. Prav tako je opozoril na pomen pozitivnega sporočila panoge mladim, ki jim omogoča vpogled v uspehe in razvojne priložnosti.

Minister za gospodarstvo, turizem in šport, Matjaž Han, je izpostavil strateški pomen gradbeništva za slovensko gospodarstvo. Poudaril je, da sektor ustvarja pomemben delež BDP in predstavlja temelj razvoja infrastrukture ter številnih povezanih dejavnosti. Ob tem je opozoril na pomen stabilnega in predvidljivega investicijskega okolja, saj so izraženi investicijski cikli največji izziv za dolgoročno načrtovanje v gradbeništvu.

Slovenski center za krožno gospodarstvo (SCKG)

Predstavnica SCKG, Edina Babnik, je predstavila delovanje centra in izpostavila ključno vlogo gradbeništva pri gospodarskem in družbenem razvoju države. Poudarila je, da gre za panogo z največjim vplivom na porabo naravnih virov, rabo energije in nastajanje odpadkov, zaradi česar je prehod v krožno gospodarstvo nujen korak v prihodnost. Krožne rešitve podjetjem ne prinašajo le izpolnjevanja okoljskih zahtev, temveč tudi konkretne poslovne koristi – od optimizacije stroškov do večje konkurenčnosti in dolgoročne stabilnosti.

SCKG je vzpostavljen kot konkretna podpora predvsem mikro, malim in srednje velikim podjetjem, ki predstavljajo hrbtenico slovenskega gospodarstva. Njegov namen ni ustvarjanje dodatnih administrativnih obremenitev, temveč pomoč podjetjem pri razumevanju, kaj krožni prehod pomeni v praksi, in kako lahko krožne rešitve ekonomsko smiselno vključijo v svoje poslovanje. Podjetjem center pomaga tam, kjer to najbolj potrebujejo – pri iskanju konkretnih rešitev, ki prinašajo merljive učinke: nižje stroške, učinkovitejšo rabo materialov, večjo skladnost z zakonodajo ter lažji dostop do razpisov, investicij in financiranja.

Projekt deluje z namenom pospeševanja prehoda Slovenije v krožno gospodarstvo in je financiran s strani Evropske unije iz Evropskega sklada za regionalni razvoj ter Republike Slovenije – Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport v okviru Programa evropske kohezijske politike.

Kot osrednja podporna institucija je SCKG bil soorganizator kongresa, uvodne okrogle mize in strokovnih predavanj, osredotočenih na trajnost, učinkovito rabo virov in krožnost v gradbeništvu.

Okrogla miza: Gradbeništvo kot motor krožnega gospodarstva

V okviru kongresa je potekala osrednja okrogla mizo z naslovom "Na poti iz linearnega v krožno gospodarstvo: kako lahko gradbeništvo postane motor krožnega gospodarstva, če je razdeljeno med tri različna ministrstva – in kdo nosi odgovornost za nujne sistemske spremembe?"

Moderator okrogle mize je bil mag. Gregor Ficko, direktor ZGIGM, v razpravi pa so sodelovali:

·       Uroš Vajgl, državni sekretar Ministrstva za okolje, podnebje in energijo,

·       dr. Tomaž Vuk, predsednik uprave Alpacema Cementa,

·       Zoran Simčič, predsednik sekcije gradbincev OZS,

·       Miha Hafner, Elea IC,

Razprava je pokazala, da prehod v krožno gospodarstvo ni več zgolj vizija, temveč realnost, ki jo oblikujejo zakonodaja, investitorji, finančne institucije in globalne razmere na trgu materialov in energije. Glavni cilji okrogle mize so bili analizirati razdelitev pristojnosti in odgovornosti med ministrstvi, nasloviti zakonodajne in administrativne ovire, ki zavirajo krožne prakse, ter izpostaviti vlogo gospodarstva in stroke pri uvajanju krožnih materialov, postopkov in poslovnih modelov. Poleg tega so razpravljali o možnostih za povezovanje politik, javnih naročil in razvojnih spodbud, ki pospešujejo sistemske spremembe, ter predstavili primerne dobre prakse in konkretne predloge za bolj usklajeno in učinkovito upravljanje prehoda v krožno gradbeništvo.

Strokovna predavanja: Trajnost, krožnost in digitalizacija v gradbeništvu

Po okrogli mizi so potekala strokovna predavanja, ki so udeležencem ponudila poglobljeno znanje o trajnosti, krožnem gospodarstvu in zakonodajnih novostih.

• Emilija Bratož, Gomont: »Novosti Uredbe za gradbene proizvode (CPR-2024) – rešitve in poenostavitve za proizvajalce gradbenih proizvodov in izvajalce gradbenih del«. Predstavila je ključne spremembe uredbe, postopke ugotavljanja skladnosti, sisteme ocenjevanja in preverjanja (AVS) ter poenostavitve za mikro podjetja, proizvode po naročilu in ne serijske izdelke. Poseben poudarek je bil namenjen izjavi o lastnostih in skladnosti, digitalnem potnem listu, označevanju proizvodov, dokumentaciji in dostopnosti informacij. Udeleženci so prejeli kontrolni seznam postopkov in praktična navodila, ki pojasnjujejo obveznosti posameznih akterjev in omogočajo lažji prehod na krožne in trajnostne prakse.
• Mag. Maja Koršič Potočnik, Odvetniška družba Potočnik in partnerke: »Gradbeništvo na pragu 2025/2026: Med digitalizacijo, trajnostjo in zakonodajnimi poenostavitvami«. Obravnavala je prehod na elektronsko poslovanje, uporabo BIM, smernice EPBD ter premik proti stavbam z ničelnimi emisijami (ZEB) in krožnemu gospodarstvu kot ključnemu pristopu za trajnostno gradnjo.
• Nejc Šprinzer, Deltaplan d.o.o.: Predstavil je izzive ravnanja z gradbenimi odpadki, odgovornosti izvajalcev ter možnosti za učinkovito predelavo in ponovno uporabo materialov. Predavanja so udeležencem nudila konkretna znanja in smernice za uvajanje krožnih in trajnostnih praks v vsakodnevno gradbeno poslovanje.

Info točka SCKG: Podpora podjetjem pri krožnih rešitvah

V preddverju kongresa je bila obiskovalcem ves čas kongresa na voljo info točka SCKG, kjer so se udeleženci lahko neposredno seznanili z delovanjem centra in pridobili konkretne informacije o možnostih podpore. Na info točki sta predstavnici SCKG predstavili, kako center podjetjem pomaga pri uvajanju krožnih rešitev, optimizaciji rabe virov, uporabi trajnostnih materialov ter pri prilagajanju poslovnih odločitev novim okoljskim in regulatornim zahtevam. Udeleženci so lahko dobili odgovore na praktična vprašanja, preverili konkretne možnosti sodelovanja in se povezali s strokovnjaki, ki jih podpirajo pri uvajanju krožnih praks v gradbeništvu.

Alpacem – generalni sponzor kongresa in podpora krožnemu gradbeništvu

Kongres je kot generalni sponzor podprlo podjetje Alpacem, eno vodilnih podjetij v slovenski cementni industriji. Alpacem aktivno spodbuja trajnostno in krožno gradnjo, z inovativnimi rešitvami za učinkovito rabo materialov, zmanjševanje emisij in uporabo recikliranih komponent v gradbenih proizvodih. Njihovo sodelovanje je bilo osredotočeno na izmenjavo znanja in praktičnih izkušenj ter podporo podjetjem pri prehodu na trajnostne poslovne modele.

Sodelovanje Alpacema kot sponzorja poudarja, kako pomembno je povezovanje industrije, stroke in države pri spodbujanju trajnostnega in krožnega razvoja panoge ter služi kot primer, kako lahko podjetja v praksi prispevajo k zmanjšanju okoljskih vplivov in hkrati krepijo svojo konkurenčnost.

Trajnost in krožnost kot nujni stebri prihodnosti gradbeništva

Kongres je potrdil, da trajnost in krožnost nista zgolj vizija, temveč nujna praksa za slovensko gradbeništvo. SCKG je kot soorganizator aktivno podprl strokovna predavanja in vsebine s področja trajnosti in krožnega gospodarstva, kar je podjetjem in odločevalcem omogočilo pridobitev konkretnih orodij, znanja in praktičnih smernic za prehod na krožne poslovne modele. Dogodek je jasno pokazal, da je za slovensko gradbeništvo ključnega pomena učinkovita raba virov, zmanjševanje okoljskih vplivov, uvajanje krožnih materialov in postopkov ter povezovanje gospodarstva, stroke in države.

Dogodki, kot je ta kongres, so nepogrešljivi za izmenjavo znanj in izkušenj, spodbujanje inovacij ter podporo podjetjem pri uvajanju krožnih praks, kar prispeva k trajnostni, konkurenčni in stabilni prihodnosti slovenskega gradbeništva.

Edina Babnik
SCKG