Nov seznam odpadkov za baterije: kaj se spremeni 9. decembra 2026

Z 9. decembrom 2026 se začne uporabljati posodobljen evropski seznam odpadkov za odpadke, povezane z baterijami. Spremembe niso le administrativne. Odpadne baterije bodo razvrščene po kemijski sestavi, večina jih bo nevarnih, nove številke pa bodo dobili tudi odpadki iz proizvodnje in recikliranja baterij. To bo vplivalo na izvirne povzročitelje, zbiralce, obdelovalce in na statistiko odpadkov.

Pravna podlaga

Spremembe določa Delegirani sklep Komisije (EU) 2025/934, ki spreminja evropski seznam odpadkov iz Priloge k Odločbi Komisije 2000/532/ES. Sklep je bil objavljen 20. maja 2025, veljati je začel 9. junija 2025, uporabljati pa se bo začel 9. decembra 2026. Prvotno določeni datum, 9. november 2026, je bil s popravkom iz avgusta 2025 prestavljen za en mesec. Agencija RS za okolje je uporabnike aplikacije IS-Odpadki obvestila, da se bodo s tem dnem uvedle nove številke in nazivi za odpadke iz proizvodnje baterij, za odpadne baterije in proizvode, ki vsebujejo baterije, ter za odpadke iz recikliranja ter toplotne in mehanske obdelave odpadnih baterij. O datumu uvedbe v aplikacijo bo obveščala na portalu gov.si https://www.gov.si/zbirke/storitve/informacijski-sistem-o-ravnanju-z-odpadki-aplikacija-is-odpadki/

Sprememba izhaja iz Uredbe (EU) 2023/1542 o baterijah in odpadnih baterijah. Ta upošteva nove kemijske sestave, zlasti litijeve, natrijeve in nikljeve baterije, ter spremenjene postopke proizvodnje in recikliranja. Seznam odpadkov teh razmer doslej ni ustrezno odražal.

Kaj prinaša novi seznam

Podskupina 16 06 se v celoti nadomesti in se po novem imenuje odpadki iz proizvodnje, dobave in uporabe baterij. Odpadne baterije se razvrščajo po kemijski sestavi. Litijeve baterije dobijo številko 16 06 07*, nikljeve, razen nikelj-kadmijevih, 16 06 08*, cinkove vključno s srebrovooksidnimi 16 06 09*. Natrijeve so razdeljene na več vnosov, posebej je urejen tudi ločeno zbrani elektrolit. Proizvajalci svinčevih in litijevih baterij prvič dobijo posebne zrcalne vnose za proizvodne odpadke, na primer za odrezke katod, katodno suspenzijo in neustrezne celice. Novosti so tudi v drugih poglavjih seznama. V skupini 10 08 so dodane žlindre iz recikliranja baterij, v skupini 19 vmesne frakcije iz obdelave baterij, v skupini 20 pa posebna številka za odpadne litijeve baterije iz komunalnih odpadkov, 20 01 43*.  Poleg tega se usklajujejo drugi vnosi, ki se sklicujejo na baterije.

Vsebinsko najpomembnejša je razširitev razvrstitve v nevarne odpadke. Dosedanja nenevarna številka za alkalne baterije se nadomesti z novo, po kateri so vse alkalne baterije nevarne. Med nevarne odpadke se uvršča tudi črna masa, to je zdrobljena vmesna frakcija iz obdelave baterij z litijem, nikljem, kobaltom in drugimi kritičnimi surovinami. Zato zanjo velja postopek predhodne pisne prijave in soglasja, izvoz v države zunaj OECD pa je prepovedan.

Za koga velja

Sklep je neposredno zavezujoč za vse, ki odpadke, povezane z baterijami, povzročajo, zbirajo, prevažajo, obdelujejo, z njimi trgujejo ali posredujejo. Za izvirne povzročitelje v servisih, logistiki, trgovini ali proizvodnji pomeni, da morajo svojim odpadkom dodeliti nove številke v evidencah in evidenčnih listih. Kjer se tok iz nenevarnega spremeni v nevarnega, se lahko spremenijo tudi pogoji skladiščenja, evidenc in prevoza. Za zbiralce in obdelovalce bo ključno, da njihova dovoljenja in pogodbe zajemajo nove številke. Za trgovce s črno maso pa se bistveno zaostrujejo pogoji čezmejnih pošiljk.

Kaj kažejo podatki

Sprememba prihaja v času, ko Slovenija pri zbiranju prenosnih baterij zaostaja. Po podatkih Eurostata je bilo leta 2023 v Sloveniji zbranih 352 ton prenosnih odpadnih baterij, kar pomeni 39,6-odstotno stopnjo zbiranja, izračunano glede na povprečno količino prenosnih baterij, danih na trg v letih 2021–2023. To je manj od cilja 45 %, ki ga je določala Direktiva 2006/66/ES. V EU je bilo istega leta zbranih 117.000 ton oziroma 49 % povprečne prodaje. Uredba o baterijah določa, da morajo proizvajalci do konca leta 2027 zbrati najmanj 63 % odpadnih prenosnih baterij, do konca leta 2030 pa 73 %. Za Slovenijo to pomeni, da bi morala stopnjo zbiranja do konca leta 2027 povečati za približno 23 odstotnih točk, do konca leta 2030 pa jo skoraj podvojiti.

Prelom v statističnih časovnih vrstah

Statistika odpadkov SURS temelji na številkah seznama odpadkov. Tako so v podatkovni bazi SiStat baterije med komunalnimi odpadki prikazane pod številkama 20 01 33* in 20 01 34. Nove številke in sprememba statusa nevarnosti bodo povzročile prelom v časovnih vrstah. SURS je za leto 2025 objavil 132.000 ton nastalih nevarnih odpadkov. Pri primerjavah po letu 2026 bo zato treba ločiti dejansko spremembo količin od učinka nove razvrstitve, saj se bodo nekateri tokovi, na primer alkalne baterije, iz nenevarnih preselili med nevarne.

Posodobljeni seznam odpadkov bo izboljšal sledljivost tokov odpadnih baterij, omogočil razvrščanje po kemijski sestavi in podprl cilje Uredbe o baterijah glede zbiranja, recikliranja in uporabe recikliranih materialov. Z razvrstitvijo črne mase med nevarne odpadke krepi tudi oskrbo EU s kritičnimi surovinami. Za podjetja to pomeni pravočasen pregled odpadkov, ki jih povzročajo ali obdelujejo, povezavo z novimi številkami ter spremljanje obvestil ARSO o uvedbi sprememb v IS-Odpadki.

Viri: Delegirani sklep Komisije (EU) 2025/934 in popravek z dne 19. 8. 2025 (EUR-Lex; https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=OJ:L_202500934&qid=1785154832804); obrazložitev Komisije C(2025) 1360;  Evropska komisija, GD za okolje, 5. 3. 2025; ARSO, obvestilo za uporabnike IS-Odpadki, 28. 7. 2026; https://www.gov.si/zbirke/storitve/informacijski-sistem-o-ravnanju-z-odpadki-aplikacija-is-odpadki/; Eurostat, env_waspb in Statistics Explained, Recycling of batteries and accumulators; EEA, Collection rate for portable batteries and accumulators; SURS, Odpadki, 2025, in SiStat.

Članek je bil pripravljen na podlagi podatkov in pravnih virov, dostopnih do 19. 10. 2026. Ima informativni namen in ne predstavlja pravnega mnenja ali uradne razlage predpisov. Za zavezujočo razlago so merodajna uradna besedila predpisov, objavljena v Uradnem listu Evropske unije oziroma Uradnem listu Republike Slovenije, ter pojasnila pristojnih organov, zlasti Agencije RS za okolje. Statistični podatki se lahko ob poznejših revizijah virov spremenijo.