Manj zasipanja in več ločenega zbiranja nakazujeta spremembo v ravnanju z odpadki
V Sloveniji je bilo v prvem polletju 2026 zbranih 4,33 milijona ton odpadkov, skoraj pol milijona ton manj kot v enakem obdobju lani. Desetodstotni upad skupne količine je povezan predvsem z manjšim obsegom gradbenih odpadkov, še izrazitejša pa je sprememba pri načinih predelave. Močno se je zmanjšalo zasipanje, nekoliko se je povečalo recikliranje, manj odpadkov pa je bilo predvidenih tudi za odlaganje. Polletni podatki tako kažejo ugodnejšo strukturo ravnanja z odpadki, čeprav vsi kazalniki še ne potrjujejo enako hitrega prehoda v krožno gospodarstvo.
Skupni upad narekujejo predvsem gradbeni tokovi
V prvih šestih mesecih 2026 je bilo zbranih 4.326.537 ton odpadkov, kar je bilo za 484.085 ton oziroma 10,1 % manj kot v prvem polletju 2025. Prvo četrtletje letos je zaznamoval izrazit medletni upad, medtem ko je bila skupna količina v drugem četrtletju že precej bližje lanski ravni. Razliko med četrtletjema v veliki meri pojasnjujejo gradbeni odpadki, ki so v obeh četrtletjih predstavljali več kot tri četrtine vseh zbranih odpadkov. Polletni rezultat zato ne odraža le uspešnosti preprečevanja nastajanja odpadkov, temveč tudi dinamiko gradbeništva in večjih infrastrukturnih projektov. V primerjavi s prvim polletjem 2022 je bilo v letošnjem prvem polletju zbranih približno 7,9 % manj odpadkov. Dolgoročnejša primerjava torej prav tako kaže nižjo skupno količino, vendar velika četrtletna nihanja opozarjajo, da posamezen polletni rezultat še ne pomeni nujno trajnega zmanjševanja nastajanja odpadkov.
Vir: Statistični urad RS
Komunalni tokovi so stabilni, ločeno zbiranje se krepi
V prvem polletju 2026 je bilo zbranih 473.189 ton komunalnih odpadkov , 0,9 % več kot leto prej. Ločeno je bilo zbranih 375.303 ton oziroma 2,0 % več, zato je rast ločenega zbiranja presegla rast celotne količine komunalnih odpadkov. Ločeno je bilo zbranih približno štiri petine vseh komunalnih odpadkov, pri čemer so največji delež predstavljali biorazgradljivi odpadki, sledili so papir in karton ter mešana in sestavljena embalaža. V primerjavi s prvim polletjem 2022 je bilo komunalnih odpadkov približno 7,1 % manj, količina ločeno zbranih komunalnih odpadkov pa je ostala skoraj nespremenjena. Dolgoročni premik je zato ugoden: ob manjši skupni količini komunalnih odpadkov se ohranja visoka količina ločeno zbranih frakcij.
Manj predelave je predvsem posledica upada zasipanja
Za predelavo je bilo v prvem polletju 2026 predvidenih 3.153.139 ton odpadkov, kar je bilo za 608.095 ton oziroma 16,2 % manj kot leto prej. Glavnino tega zmanjšanja pojasnjuje zasipanje. Zanj je bilo namenjenih 1.840.801 ton odpadkov, kar je bilo za 633.327 ton oziroma 25,6 % manj kot v prvem polletju 2025. Zasipanje se je močno zmanjšalo v obeh četrtletjih letošnjega leta. V primerjavi s prvim polletjem 2022 je bil njegov obseg manjši za približno četrtino. To je lahko pozitiven strukturni premik, če se gradbeni in drugi mineralni odpadki preusmerjajo v kakovostno recikliranje ter ponovno uporabo. Samo zmanjšanje zasipanja namreč še ne pove, ali so materiali ostali v gospodarstvu kot uporabne sekundarne surovine.
Recikliranje se je medletno povečalo, odlaganje pa izrazito zmanjšalo
Za recikliranje je bilo v prvem polletju 2026 predvidenih 1.256.006 ton odpadkov, kar je bilo za 20.445 ton oziroma 1,7 % več kot leto prej. Medletni premik je pozitiven, vendar je bila količina še vedno približno 13 % manjša kot v prvem polletju 2022. Obseg recikliranja torej ostaja precej spremenljiv, saj ga zaznamujejo izrazita četrtletna nihanja, povezana tudi z obsegom aktivnosti posameznih dejavnosti.
Za sežig z uporabo odpadkov kot goriva je bilo v prvem polletju 2026 namenjenih 56.332 ton odpadkov, 9,3 % več kot leto prej, vendar 5,2 % manj kot v prvem polletju 2022. Podatek kaže na medletno okrevanje energetske izrabe, ne pa še na jasno dolgoročno rast. Njen obseg je poleg tega v primerjavi z recikliranjem in zasipanjem ostal razmeroma majhen.
Odlaganje dolgoročno upada
Skupna količina odpadkov, predvidenih za odstranjevanje, se je v prvem polletju 2026 zmanjšala za 2,2 %, čeprav je bilo odlaganja za 21,1 % manj. Učinek manjšega odlaganja je delno izničilo drugo odstranjevanje, ki se je povečalo za 10,2 %, na 97.400 ton, medtem ko je sežig odpadkov z namenom odstranitve ostal skoraj nespremenjen. Dolgoročni trend je torej ugoden tako pri celotnem odlaganju kot pri odlaganju komunalnih odpadkov. Glede na prvo polletje 2022 se je skupno odlaganje zmanjšalo za približno 42,5 %.
Napredek bo treba meriti tudi s kakovostjo, ne samo s količinami
V prihodnje bi bilo smiselno poleg količin spremljati tudi kakovost ločeno zbranih frakcij, dejanski izplen recikliranja in končno uporabo pridobljenih sekundarnih surovin. Pri gradbenih odpadkih je bistveno, da zmanjševanje zasipanja spremlja večja uporaba recikliranih agregatov in drugih nadomestnih materialov. Le tako bo mogoče ugotoviti, ali zmanjševanje manj zaželenih postopkov pomeni tudi dejansko ohranjanje materialov v gospodarstvu.
Vir: SURS, podatkovna baza SiStat, tabela 2779406S; pregled toka odpadkov po četrtletjih; objava SURS za prvo četrtletje 2026