Skoči na vsebino

Ločujemo odpadke, toda koliko materiala se vrne v gospodarstvo?

9. september 2026 Aktualno, Novice SCKG

Slovenija ločeno zbere skoraj tri četrtine komunalnih odpadkov in jih reciklira več kot povprečna članica EU. Iz recikliranja pa izvira le približno desetina vseh materialov, ki jih uporabi gospodarstvo. Podobno vrzel kaže anketa SCKG: ločevanje je razširjena navada, krožno gospodarstvo kot celota pa je razumljeno precej slabše.

Ločevanje je razširjeno, krožne navade manj

V javnomnenjski raziskavi SCKG je 70 % vprašanih, starih od 18 do 60 let, navedlo, da v gospodinjstvu odpadke ločuje dosledno, nadaljnjih 26 % pa pretežno. Med njimi jih papir in karton ločuje 91 %, embalažo 88 %, odpadno jedilno olje pa le 47 %.

Ravnanje pred nastankom odpadka je redkejše. Pokvarjene izdelke pogosto ali skoraj vedno popravlja 38 % vprašanih, občasno še 37 %. Rabljene ali prenovljene izdelke pogosto kupuje 18 %, rabljena oblačila 15 %. Gre za samoocene pogostosti, ne za izmerjene količine; take ocene praviloma nekoliko precenjujejo družbeno zaželeno vedenje.

Za izraz krožno gospodarstvo je slišalo 64 % vprašanih. Med tistimi, ki so ga poznali (n = 645), jih je le 34 % izbralo izključno pravilne opise, 58 % pa je pravilne vidike mešalo z napačnimi. Med napačnimi izstopata prehod na obnovljive vire energije in obvezno ločeno zbiranje odpadkov. Del javnosti torej krožno gospodarstvo enači z ločevanjem, ki je le en, razmeroma pozen člen v verigi.

Od zbranega odpadka do uporabljene surovine

Po podatkih SURS je leta 2025 nastalo 511 kg komunalnih odpadkov na prebivalca, ločeno zbranih je bilo 378 kg. Gospodinjstva so prispevala 331 kg, od tega 92 kg mešanih odpadkov. Anketnega deleža oseb, ki ločujejo, zato ni mogoče enačiti s statističnim deležem ločeno zbrane mase: prvi se nanaša na ljudi, drugi na tone, komunalni odpadki pa vključujejo tudi odpadke iz dejavnosti.

Razlikovati je treba tri kazalnike. Delež ločeno zbranih odpadkov opisuje način zbiranja. Stopnja recikliranja komunalnih odpadkov pove, kolikšen del teh odpadkov je bil recikliran. Delež uporabe materiala v kroženju pa meri, kolikšen del vseh materialov v gospodarstvu izvira iz recikliranih odpadkov. Imenovalec zadnjega je celotna poraba materialov, energetska predelava in zasipanje pa se v števec ne štejeta. To je za Slovenijo pomembno: od 10,2 milijona ton odpadkov, predelanih leta 2025, je bilo skoraj 63 % predelanih z zasipanjem, recikliranih pa tretjina.

Slovenija in EU: dobri pri odpadkih, manj pri kroženju

Pri ravnanju z že nastalimi odpadki je Slovenija nad povprečjem EU. Stopnja recikliranja komunalnih odpadkov je leta 2024 znašala 62,3 % (EU: 48,1 %), odpadne embalaže leta 2023 pa 73,6 %, s čimer Slovenija že presega cilj 70 % za leto 2030. Na prebivalca nastane tudi manj odpadne hrane (79 kg leta 2024, v EU 129 kg) in odpadne embalaže (138,5 kg leta 2023, v EU 177,8 kg).

Komunalnih odpadkov pa je leta 2024 nastalo 526 kg na prebivalca, več od povprečja EU (517 kg), plastične embalaže pa se reciklira le približno polovica. Delež uporabe materiala v kroženju je po podatkih SURS leta 2024 znašal 10,4 %, v EU 12,2 %. Za  primerljivo primerjavo je potrebno upoštevati Eurostatove podatke, saj se nacionalne in evropske objave zaradi revizij lahko razlikujejo. Kazalnik je razmerje, zato se zviša tudi ob manjši porabi primarnih materialov; to je pojasnilo del rasti v EU med letoma 2022 in 2024. EU želi delež do leta 2030 približno podvojiti, po oceni EEA pa s sedanjim tempom cilja ne bo dosegla.

Slovenski delež se je med letoma 2023 in 2024 po podatkih SURS povečal za 1,3 odstotne točke, z 9,2 % na 10,4 %, kar je za kazalnik te vrste opazen premik. Ob tem ostaja Slovenija močno vpeta v mednarodne snovne tokove: odvisnost od uvoza snovi je znašala 47,2 %, uvoz surovin, ki jih je mogoče reciklirati (odpadki in stranski proizvodi), pa 1,1 milijona ton, od tega več kot 90 % iz članic EU. Za razlago kroženja zato ni dovolj spremljati domačega recikliranja, temveč tudi čezmejne tokove sekundarnih surovin.

 

Ključni kazalniki

Slovenija

EU-27

Leto, vir

Dosledno ločevanje v gospodinjstvu

70 %

–

2026, Anketa SCKG

Pogosto popravljanje izdelkov

38 %

–

2026, Anketa SCKG

Odpadna hrana na prebivalca

79 kg

129 kg

2024, SURS/Eurostat

Odpadna embalaža na prebivalca

138,5 kg

177,8 kg

2023, SURS/Eurostat

Komunalni odpadki na prebivalca

526 kg

517 kg

2024, SURS/Eurostat

Stopnja recikliranja komunalnih odpadkov

62,3 %

48,1 %

2024, SURS/Eurostat

Recikliranje plastične embalaže

51,5 %

42,1 %

2023, SURS/Eurostat

Delež uporabe materiala v kroženju

10,4 %

12,2 %

2024, SURS/Eurostat

Vir:  Eurostat, SURS, Anketa SCKG, avgust 2026

 

Reciklat se vrne v proizvodnjo le, če ga industrija povprašuje. Med vprašanimi iz poslovne javnosti (n = 401) jih 22 % navaja, da njihovo podjetje uporablja sekundarne surovine, le 4 % pa, da ima vzpostavljene dogovore o industrijski simbiozi. Deleži opisujejo odgovore posameznikov, ne populacije podjetij, a nakazujejo, da je šibki člen na strani povpraševanja.

Motivi so predvsem ekonomski. Najpogostejši razlog za uvajanje krožnih praks je znižanje stroškov (42 %), največji pritisk pa prihaja iz zakonodaje (41 %); petina vprašanih posebnega pritiska ne čuti. Kot oviri izstopata previsoki stroški (30 %) in zapletena zakonodaja (28 %). Podobno je pri gospodinjstvih: k bolj krožnemu ravnanju bi jih najbolj spodbudila prihranek denarja (59 %) in daljša življenjska doba kakovostnih izdelkov (54 %), tretjino pa lažji dostop do infrastrukture, kot so popravila in trgi rabljenih izdelkov. Prav to so vzvodi, ki vplivajo na preprečevanje odpadkov, ne le na njihovo zbiranje.

Ključno ni le, koliko odpadkov zberemo, temveč kateri materiali se vrnejo v uporabo, kateri zapustijo državo in kje se podatkovna sled prekine.

Metodološka opomba: Anketa SCKG (izvajalec Aragon, spletno anketiranje, poročilo avgust 2026) zajema 1.002 osebi iz splošne javnosti (18–60 let) in 401 iz poslovne javnosti.

Viri: AnketaSCKG, Raziskava o ozaveščenosti, stališčih in vedenjskih vzorcih prebivalstva glede krožnega gospodarstva, ki je zajela 1.002 oseb iz splošne javnosti (18–60 let) in 401 iz poslovne javnosti (2026); SURS, Odpadki, 2025; SURS, Kazalniki krožnega gospodarstva, 2024; Eurostat, Recycling rate of municipal waste; EEA, Circular material use rate in Europe.